Rolkam, torej sem.

Sedim na verandi v Weligami, (tm sm to pisal, zdej objavljam) cukam tale sestavek in cakam, da se bo posusil fiberglass, ki mi bo zakrpal poskodbo na surfu, da bom sel lahko spet malo na valove.
Med tem pa bom napisal kar se nisem o zadnjih treh tednih v Kolumbiji. Kot sm pisal v prejsnjem sestavku, bi morala iti naslednji dan v San Augustin, a vendar me je zanic pica pohabila tako, da sm 1 dan prelezal v postelji in na wc-ju. No dan po tem pa sm bil dovolj ok, da sva odsla na avtobus za San Augustin. Voznja je po km precej kratka okoli 100 km, a vendar je teh 100 km preko hribovskih gor-dol, levo desno zelo luknjastih kamnitih cest trajalo kar 5 ur. Za dodatno sreco, pa sva se sedela v zadnjem delu avtobusa in naju je zelo premetavalo. No ja popoldne smo prispeli v San Augustin, ki je cist zanimivo mestece bol hribovska vas kot kaj drugega, a vendar s to zanimivostjo, da se bejbe full ustimajo skor bol k pr ns mestne dekline, ceprav zivijo v bajturah iz lesa imajo srebrne/zlate taske in ceveljce, k da bi ble sredi enega velkega mesta, pa ceprav je okrog bajtic vse blatno. No ja drugace skozi pogled popotnika je tu zanimiva se horda pred kolumbijskih kipov v velikosti od 1 do 7 metrov, ki so razpostavljeni na ene parih lokacijah. Zanimiva sta tudi 2 slapa, en naj bi bil celo drugi po velikosti v JA, takoj za angelskimi slapovi iz Venezuele. No po ogledu San Augustina sva se odpravila v TierraDentro, kjer sva si ogledala podzemne grobnice, ki tudi izhajajo iz predkolumbijskega casa. No na poti do TierraDentra, pa sva bila prvic v 4ri mesecnem potovanju bila prsiljena prenociti nekje vmes na poti in ne na cilju, ki sva si ga zastavila tisti dan. Ampak ni bilo hudega, saj sva bila “stuck” v enem mestecu, tko da je bilo tam prenocisce in lokalcki z jedaco. No naslednji dan sva si ogledala tierradentro in dan zatem z jutranjim edinim avtobusom ob 06:00 picila naprej, ker sva prisla v Cali precej pozno in se je Maja pocutila slabo nisva sla na nocni bus iz Calija naprej do Medelina ampak sva prenocila v Cali-ju naslednji dan pa zjutraj odsla v Medelin. No v medelinu sva ostala ene 2 dni, sm tud rolkal tm, drugace pa je to mesto poznano predvsem po tem da je desetletje dve nazaj tu kraljeval model po imenu Pablo Eskobar. Drugace pa je to tudi rodno mesto aktualnega predsednika od Kolumbije. No tu sva se dva dni druzila z Sebastjanom in Fanery, najinima prijateljema, ki sva jih spoznala v Boliviji na Salar de Oyuni touru. Sta full modela in full prijazna sta naju peljala naokoli po mestu in dobis cist drugacen vpogled v neko mesto, ce ti lokalc stvari razlozi. Npr. smo bli v enem delu mesta, kjer se 7 let nazaj tud prebivalci mesta niso upal ke, razen tisti, ki so tam stanovali, ker sta mafija in tolpe tolovajev nadzorovali ta revni predel mesta. No sedaj so ta revni del mesta povezali z zicnico z mestom (ta reven predel mesta je full v hrib), zato so namesto metroja naredili kar zicnico, take k mamo pr ns za na smucisca – gondolce. Ta zicnica sluzi kod podaljsek metroja in sluzi kot povezava za revno prebivalstvo z mestom. No po ogledu Medelina sva picila na nocni bus do Kartagene, to mestece nama je bilo zelo zelo vsec, tako maji kot meni, saj je poleg tega da je lepo in starinsko, vsebovalo sk8t spot in pa surf spot, edin mal prevroce je bilo. No tu sva ostala kar ene 5 dni saj sem jst z veseljem se malo posurfal. Po tem pa sva se odpravila v nacionalni park tayrona, do katerega mores 2 uri pesacit po junglasti blatni poti, no ko prides skozi junglo do obale je res lepo, seveda pa so cene za prenocisce in jedaco/pijaco primerno zasoljene, saj ni cest do obale in morajo vse skozi junglo spraviti na hrbtih konjev in mul. Po tayroni sva pa odsla v Bogoto, ki je tudi precej prijetna, saj ni tako vroce kot na karibski obali, ker je na 2500 metrov in pravjo, da je tam skoz pomlad, torej 15-20 stopinj. Tu sem imel kar nesreco, saj sem si glih oznacil na zemljevidu prostor za rolkanje, nato pa sem si storasto-nesrecno v muzeju zvil glezen. Morala te zgodbe je najprej sk8b in pol muzej, ce je le mozno. No potem sva za veselico se zamudila avijon, kar je se dodatno popestrilo dogajanje. Saj sem mogel rebooking letalskih kart v Venezueli placat z njihovim denarjem, ki ga seveda nisem imel. No ker je bil menjalni tecaj na letaliscu obupen, bankomata pa ni blo, sva na hitro z vojaskim varnostnikom izvedla mafijsko menjavo evrov v Venezuelske boliviarje in on je dobil nekaj tringelda jst pa ene 30% boljso menjavo denarja, volk sit in koza cela. Juhu to je to naslednjic pa kaj vec o Sri Lanki.

Luka

Zdravo po dolgem casu se spet javim, mah neki se mi ne da zadne cajte pisat. No ja pa bom vseen bom vsaj mal tipkanje treniral.

Mislim, da sem koncal pri huanchacotu, kjer sm ujel osnove surfanja in kot nekateri veste drugi ne, mi je pac to full dobr sport, no ja ni sk8boarding(#1 šport za vedno) je pa poleg snowboarding najblizje skejtu, filing je mislim bols k snwb, pa se bols je k je ponavad toplej….  Kukr pa mraz u hribih.

No ja po huanchacotu (okol 10 dni) sva odsla v chiclayo, sva prebila le pol dneva tok, da sva si sla ogledat muzej od senjor-ja de Sipan – pred Inka kultura. Je kr zanimiv, edin tema je to da ne mores slikat v muzeju, skoda. Kogar zanima vec naj si prebere v linku, se mi ne da tipkat. Aja mama ti pa le preberi, bos mal dodatno potrenirala angleščino. No zvecer sva sla na nocni bus do tumbesa (cist blis mejnega prehoda z ekvadorjem) in seveda, da bo zur vecji sva po celem dnevu v čiklajotu in nočni (z slabim spancem) voznji ob 5ih prsla v tumbes in nasleden bus naprej je bil sele ob 8ih juhu zur, 3 ure cakanja-trplenja na nasleden bus. No ta bus naprej je vozil od 8ih do 3h do guayakila, ampak nisva se popustila, plan je bil coast to coast pot od enega surf spota do drugega, tko da sva se usedla se na 3urni, tokrat dober celo malo prevec klimatiziran bus, ki naju je pripeljal do montanite, najinega cilja. Sej ni nevem ka sam 33 ur sva bla na poti. No tko in sva bla v montanjiti (10 dni) k je iskalska vasica z dobrimi valovi za surfat in ene 20timi stanti za koktejle ob obali. No tu sm surfal, vsak dan po 2 do 3 uri, dva dni pa sm bil majin ucitelj surfanja, bila sva zelo uspesen par ucitelj – ucenec, saj je val ujela ze pri drugi ucni uri, juhu, je bla full vesela, jst pa tud k se je pokazalo, da sm dobr ucitelj. No ja tu sva prezivela tudi bozic in novo leto, bilo je sipaticno. Klub temu, da je montanita precej zurerska vasica, nism prakticno nic nalival glave (si vesela mama aaaa?), saj, kurc, tok mal je dni k lahk jezdis valove, ce si iz slovenije + s primerom smo dokazali, da maček in jezdenje valov pac ne gresta skupaj, kajne Mitja in Miha. No ja 1 jan se je zgudila nesreca, maja je dala peskat fotoaparat (przgan fotic je mela v rok in med hojo po mivki ponesrec zajela pesk z japonko in ga vrgla u fotic). Pravjo dober zacetek slab konec to mislim na leto 2009. No in tud tko se je naprej razvijalo, od zacetka se sploh ni hotu zaprt in delat slike, pol po ksnem dnevu je ze delu, cez 2 se je tud cist zapru, no in zdej je ze vec kot 200 fotk naredu, zej pa nej kdo rece da nima canon dobrih foticev (knock, knock) samopopravljivih.

No iz montanite, sva se odpravila v mesto guayquil, k je drugo najvecje mesto u ekvadorju, tm sm mal rolkal in sva kaj hitro picila v osrednji del ekvadorja k mu recejo sierra, ker je visok tko k nase alpe od 1500 do 2800 (glavno mesto) metrov. Aja picila sva zato, k je guayaquil peklensko vroc in soparen, na morju lazi vrocino prenasas k je mal vetricka pa to, guayaqil je pa ene par 10km po reki navzgor tko, da je soparno in vroce ornk in bore malo vetrickov. Recimo, tu sva do zdej edinkrat spala v klimatizirani sobi do zdej potovanju. Maja je klimi kazala ledvico in si jo mal prehladila, na sreco je bilo v enem dnevu ok.

No ja picila sva mestece Cuenca, k mi je bilo vsec, tako staro kolonialno mestece. Veste, da more res dobr zgledat k jst nism glih en softic, k bi mu bila vsec vsaka mal starejsa kolonjalna bajta. No tuki, sm tud sk8tu z enimi lokalnimi fanti, sm mel sreco k se ta sk8spot tm, da furat sam med vikendom, da sva bla glih med vikendom tuki. Aja se to k smo pri vikendih, to v taki meri v prejsnih drzavah nism opazu, sam u ekvadorju pa vse zamre v nedelo, skor vse zaprt…. Tko k v starih jeklenih časih. Sej prov kr nej se mal spocijejo tele ekvadorci, baje je u kolumbiji isto…. No u Cuenci sva sla tud u en muzejcek, k pa je mel pravo ekvadorsko pomanjsano mumijsko glavo…. zanimiv. Maja je podobne tud vidla v cankarjevem domu na eni raztavi.

No pol sva picila v ingapirco, to je najpomembnejsi inka site v ekvadorju. Sva mislna cist bliz arheološkega najdišča prespat, sam je bil hotel tko kukr alemanček iz guatemale + da vanjga zlijes enepar litrov greznice, no kdor pozna alemančka že ve o čem govorim. No zato sva po 10min tetki (sej je bla prjazna se ceno sm za 2usd spustu) rekla adijo, sej ok sam u luknah k smrdijo po greznc in so podobne alemanu pač ne bova vec spala. No sva sla v mesto Canjar, 45 min stran, kjer sva dobila lepo cisto sobo s tv, za isto ceno (brez popusta tokrat ) Nama je bil pa vsec jit u ta konc k ni full turistov, pa te tko mal cudn gledajo pa sprasujejo pa tko…. tko pristno je ne pa tko k u kurcevih turisticnih placih, k sam gledajo, da bodo cim vec kesa od tebe zmovzl….

No po Ingapirci sva sla v Riobambo, kjer je taglavna zadeva voznja z vlakom do peklenščkovega nosu (nariz del diablo) in nazaj cez njega. Ta zeleznica je del zeleznice, ki je povezovala guayaquil in quito dve najvecji mesti v ekvadorju. No ja seveda sta jo el ninjota okol 82 in 92 leta cist spestala, tko da je aktivna ostala le na delu riobamba sibambe, pa se to le kot turisticna atrakcija. Vsa scena poteka tako, da se v riobambi naguzi na strehe zivinskih vagonov par 100 turistov, zraven pripnejo se en potniski vagon fancy turistov pa gremo okol 40-50 na uro mal po eni lepi dolinci do alausija, pol pa se spustimo dol cez peklenščkov nos do sibambe, tm se obrnemo in nazaj do alusija. No ta del je seveda najzanimivejsi, saj je izveden preko kretnic, vlak se mal dol spusti, zamenajo kretnico pa gre dol, pa pol spet spremenijo drugo kretnico pa gre naprej, ne vem kako se to rece enostavno po nase, “swichbacks” po anglesk. No ja seveda je pri tem se nebvezno neobvezno iztirjenje, atrakcija za turiste, no ja iztiril je glih vagon na katerem sva bla midva, pol se vlak ustav, delavcki ga vtirijo nazaj, turisti – opice pa to vse slikajo in glasno vzklikajo, k se iztirjeni vagon vtiri v tracnice, kot mora biti.

No ja po tem sva sla v banjos, mestece, sred hribckov in volkanov, kjer mas razne adrenalinske pizderije, bungy, …. ipd no ja sla sva poskusat gledat volkan Tungurahua, jst celo dvakrat, a vendar neuspesno, je bil vse v megli, tko k pomoje ostalih 350 dni u letu. Tko, da vec srece z gledanjem lave drugic. Sicer pa smo to ze videli v srednji.

Po tem mestecu pa sva picila v glavno mesto Ekvadorja Quito. Tu sva se mal pelala z gondolo na hribcke nad mestom, ker je tko v dolini to mesto in se tko peles iz mesta gor z gondolo, vendar pa je bla megla in nisva kej dost vidla. Je kr zanimiv mestk sam kr prevelek za moj okus iz tiste gondolce k se na en hribck peles, kukr ti seze pogled samo mesto, najbrz se pa navadis, ce kle zvis. Temperaturca je pa cool skoz okol 20. Ne pravjo zastonj za centralni ekvador, da ma “stalno pomlad” – vem neposrecen prevod iz anglescine, pa kaj pol. Pogledat sva sla se Mitat del Mundo. To je skomercializirana tocka, kjer poteka ekvator. Imas komercialni kompleks in črto, kjer so ekvator izmerili pred stotimi leti, 200m stran pa je ful dobr muzej in črta ekvatorja, ki je bila izmerjena pred dvajsetimi leti z GPS. Tu lahko vidis nekaj stvari o amazonskih prvobitnih prebivalcih in vidis nekaj eksperimentov, ki dokazujejo, da dejansko tukaj poteka prava ekvatorjeva črta.

No od tu pa sva picila v Kolumbijo v Ipales. Sva pa mela nesreco, k sm pozabil v Quitotu sombrero de paja toquila, no zato sva se se za ene par uric ustavla v Otavalo-tu kjer sm jst dobu novga montakristija maja pa se enapar sovenirckov. Aja pozabu sm se full dobr trak za lase k sm ga u arequipi kupu damn fuck. Upam, da kje tazga al pa vsaj podobnega dobim.

No ja zvecer sva prispela v Ipales mesto v Kolumbiji, tko k pravjo so tuki folki full prjazni do gringotov, pa ni jih/nas tok velik kle to mi je full cool. No ja tu sva sla gledat santuario de las lajas, nism bol za cerkve pa te pizderije sam ta je pa huda, taka v kanjonu recice, cool zadeva.

No pol sva picila v popayan kjer cukam drugi del tega bloga. Ce kdo ugane kje je meja med delom bloga pisanega v ekvadorju in v kolumbiji dobi za pir. Ta mest je lep kolonjalen, sam za vec k en dan nimas kej za pocet. Tko da jutri piciva na bojda peklensko pot cez sierro po makedamskih brezpotjih do mesteca San Agustin, baje je zlo slikovita pot, cestica po klifih, veliko plazov, k kle kr dost dz pada, pravi net, zanimivo pustolovsko, pa tud buski kle so bl taki, bogi “common breakdowns”. No cilj je zanimv zato, ker je tm eden izmed 2h zanimivih predkolumbijskih arheoloskih sajtov v kolumbiji. Kipci od pol metra do 7metrov visoki. Bomo vidl to je to.

Adios amigos.

el surfista

Che moto

el surfista v Montaniti

praznicna fotografija

metalska ekvadorska tablica

treba se je znajt

pocivam po dobrem skejtbordingu

Cuenca

dobra starina, baje Wolksvagon, tako kot moj ljudski

naslednjim gostom ne strezemo: .... kaj vse si ne zmislijo

stricek sedi na klopci

Inga Pirca

tkole se lokalci vozijo

na vlaku čez Peklenščkov nos

iztirjen vagon

na Nariz del Diablu

horde turistov in iztirjen vlak

na ekvatorski črti

Maja s somberom de paja toquilla

Santuario de Las Lajas

Kolumbijska pokrajina

Zivjo, zdravo al pa kar hocte.

Po dolgem casu in prigovarjanju Maje bom spet mal blog napisal.

No kot sem ze omenil sva se odpeljala iz Nasce v Huacachino. To je zelo simpaticna oaza pri mestecu Ica, ki so jo ustimali in opremili s hotelcki za tukajsno jaro gospodo ali za snobovske kapitaliste(kar vam je ljubse) pred ene 50timi leti. Oazica je obdana z velkimi sipinami in je v zdejsnjem casu (rajtam od leta 1990 naprej) zazivela, kot pit stop na poti v ali iz Macu Picu, cool je zato k je lepa plus lahko sandbordas in se peljes s satansko dobrimi dune buggyji, k jih furajo crazy ass soferji, ki so kot rece LP “Dune buggy drivers are notoriously unsafe”. In to je zur k ga gonjo z dune buggyji po puscavi se pocutis k v lunaparku. Mam footage. Aja pri sandbordanju, sm bil pogumen, ces to jst znam sej je isto k v Cerro negro v Nikaragvi, no ni precej bol picis in sm picil dol po sipini juhu bam tresk sm fuknu, je bol trdo k sneg, me je bok in rit bolela se ene 4-5 dni, vseen sem po 2h dneh fural rolko, itak sej sm taprav desc. Drgac je pa full lepo, skoda k nisva mela cajta ker dan vec ostat.

No po Huacachini sva se odpravila v vasico po imenu Paracas, ki je izhodisce za ogled otočja Ballestas, ki ga nekateri omenjajo kot Galapagos za revčke ali Galapagos za nas, ki smo skrtuhi/varcni. Vidla sva morske leve, pingvine in pelikane. Je blo kr simpaticno.

No po Paracasu, sva odpizdila v Limo, kjer enga muzeja pa 2x rolkanja ni blo kej omembe vrednega. No ja pa cene so drugacne tok kukr drugje dava za dabl room z tusom in skretom, sva tm dala za dormitori. Muzej hud od klostra San Francisco je kr zanimiv majo katakombe in not kosti od ene 20000 ldi. No so pa tele kloštrčkani so rahlo opiljeni, saj je tm zdej na kupe kosti posortiranih nozne kosti skupi, lobajne skupi in tko naprej, metalcom bi blo vse men je pa zanimiv za videt. No pa se ena full stara kniznica je bla v tem klostru kr zanimiva, tko k u Ime Roze. Ah sam kaj, ko se vsakic ,k sm u keri taki zadevi, spomnem kaj je cerkev ob pomoci Spancev naredila staroselcem; pizda jim materna obojim(cerkvi in spancem, da nau pomote).

No sk8tanje je blo dobro 2jno, majo pa kle to cudno navado, da objekte piramide in to v bedonski parkih nardijo drsece, ko pizde, kar je cool ce pades in ne tok u redu, ce bailas, pol se kot na ledu lovis. Tok u Limi, ta velka mesta so mi bl tema, drago je pa se jebes se k je vse tok dalec s prevozi.

No pol sva sla u Casmo, kjer sva sla gledat en tempelj Senchin, k je mel precej good karvinge po stenah. No od tm naprej sva se peljala s kolektivo taksijem, k pa je bil ameriski old timer dodge coronet letnik 72.

No po tem sva sla pa v vasico Huanchaco pri Trujillu, kjer je v okolici razmetanih veliko predinskovskih rusevin od kultur Moche in Chimu. No seveda pa je ta vasica zakon za ucit surfat, kar sm ze dolg hotu probat. In surfat mi je full u redu, ceprov so mi nekateri rekli, da je to full zafukan in tko naprej. Seveda, da je full tazko, sej zato mi je dobr, ampak se da, ce recimo sm po 3h lekcijah in v drugo, ko sem sam surfal ujel 3, 5 valov, to je kr dobr, tko, da sam se velik treninga pa bo. Aja sam je pa full naporno, bom mogu mal roke ojacat.

No to je to spodaj imate se slike in filmck, no cao.

Nase vozilce za po puscavi

Midva in huacachina v ozadju

Sej je kr klanc tu dol, tud ce se ne vid.

Skladovnica morskih levov

Pingoti in pelikani

Plejer z dobrim rajdom

Ena nakljucna parada

Ena nakljucna parada

Chimu karvingi

Dodge coronet letnik 72 nove mečke pr ns se skrijejo

Juhu

Juhu

Kuscar

Chan Chan

Chan Chan

Skejterji umazanci

Rolkanje v Trujillu

Perujski termaforski pes, ima model 40 stopinj

Huaca de la Luna

Huaco la Arco Iris o Dragon

No ja blog zapostavljam, priznam. To ni fer do mene, okej no sej ni sam nefer sam do mene tud do vas, mal do vas velik do mene, ker ne bom mel spominov, no zato, da jih bom mel jih bom zdele zapisal.
Kje sem nazadne koncal tm nekje pr urosih, no plavajoci otocki so kul le prevec komercjalni. No na titikaki, se da jit tud na neke otocke, kjer spis pr lokalcih in najvec denarcev od tebe dobijo lokalci, k nic nimajo s turizmom, no vsaj tko direktno ne. Zal pa za ke jit nimava casa. Skoda, res skoda.
No ja iz mesteca Puno sva odsla v prestolnico svetovnega turizma Cusco, kjer je men priljubljena divja horda turistov. Cusco je izhodiscna tocka za ogled inkovske svete doline in pa seveda macuja picuta.
No te inki, ce si mal preberes so bli res carji. So bli kr precej napredni in kaj mogoce je, da bi bila zgotovina tega kontinenta precej drugacna, ce bi se nekaj nakljucij obrnilo drugace.
Recimo, tik preden je pička Frančišek Pizaro prišel v zdejšni peru, sta se dediča 11ga inke Huayna Capac-a (umru je k je dobu smallpox-ne da se mi prevajat, k smo ga dostavl valda mi v ameriko) spopadla med sabo. Huskar k je podedval juzni del inkovskega imperija (j peru) je dobil po pički od Atahualpe, ki je podedval severni del inkovskega imperija (zdejsni ekvador in s peru). No seveda prej omenjena pička FP je to izkoristil, k je on prsu dar mar delat je bla vojska od se edinega preostalega sefa Inkov Atahualpe razkropljena. Sicer se vedno v stevilcni premoci Inkovska vojska ni mogla parirat precej manjstevilcni in bolje oborozenim spanskim kretenom. Skoda, ce bi inki potegnil skupi, bog ne dej, da bi vsi ameriski staroselci skupi potegnil, potem bi se kaj hitro odvlekel evropejci nazaj v naso evropo. No ja na zalost to ni blo tko in inki so spusil.
So pa vseen zmagal eno bitko, pr olayataytambo, so picke spanjolci bli pametni in sikal modeli inki so se mal v hrib skril, k so pa spanci prsli, so pa zalil dolino z vodo (voda je bla drgac namenjena za namakalni sistem), no za konec so jih pa s hriba zasul s salvami sulic ali/in puscic, juhu zakaj ni blo veckrat tko.
Sam kajsen kurba je bil ta Francl Pizarov, pol k je zahrbtno ujel Atahualpo in so inki dal 2 sobi zlata in srebra za njegovo odkupnino ga je pa vseen ubil. Ja pa pizda no, sam ta Francisko P je bil pa res drek, da mu ni para.
Sam to se ni ta hudo, delno, priznam so si pa tud sami krivi, k so (inki) mislil, da so novi prisleki bogovi. Ampak, ta hudo sele sledi, pobit jih niso mogl in ce bi se neskocno bojeval bi lokalci slej k prej zmagal,so jih pa zjebal s farji in cerkvijo in jih pokristjanil, tko k so nase prednike v krstu pri savici. Pizda pa zakaj so jim nasedl, zdej je precejsno stevilo naslednikov inkov katoliske vere. WTF pa se zmeri jih je kle 45% čistih staroselcev (indigenous). No ja taka je ta zgodba na hitr skozi moje oci.
No ja da pridemo nazaj na najino pot. V kuzkotu, sva bla u enem cool hostlu, kjer sm kradu net enmu drugmu hotelu, so mel brez zascite wifi, juhu, to mi je zur. Kaj hitro sva se iz kuskota pobrala na macu picu, kjer je full bedno to, da do izhodisca za macu picu – aguas calientes pelje, samo imperialisticno drag vlak (jasno lastnica je britansko-perujska druzba) za 50 km 25 eu v eno smer…. No zato sva sla v eno smer po tezji in zanimivejsi ter 50% cenejsi a full bol napornejsi poti do aguas kalientes.
Mal zarad avanture mal zarad tega k vlak je res bedno drag. Najprej z koliktivosom (šeran taksi) do vasice santa maria od 8ih zjutri do 13ih. Ovinki so bli 2x k satan k smo 2 gorska prelaza preckal, pa ne taka k vrsic, taka orenk ksne 2000 metrov visinske razlike, nama je blo kr mal slabo, maji so tablete prot slabosti bol svoh pomagale jst sm bil kr ok….. No pol smo vidl se eno nesreco, pa en avto par deset metrov dol v dzungli na istem mestu iz nesrece, ki se je zgodila en dan prej. No tm smo u kolektivosa napestal enepar modelov, k so ostal brez prevoza zarad nesrece. Seveda nam je pol za vecji zur se mal guma pocla. No, ko smo se prvlekli v Santa Marijo sva zajahala micro busek, ki te pelje po kanjonu reke urubambe do santa terese in mimo nje do hidroelektrike. No ampak ta pot do santa terese ni kar tako, je full zanimiva k je cesta usekana v kliff in je komi za dva avta placa pol pa sam prepad 100 metrov. Sm orenk dec in me ni strah visine, sam je mal nelagodno, priznam, k se peljes z avtom po robu prepada, dokler se ne navadis. Super izkusnja. No pol k smo prsli do hidroelektrike, sta ruzaka zajahala naju in smo sli 10 km skozi dzunglo po tirnicah do cilja dneva Aguas Kalientes. Kolegici turistki Berta in Lina sta šli teh 10km z vlakom – softici. No ja nisva valda mela prot komarjem in so naju popikal eni taki mali komarci, k jih ne vidis – sand flys, je srbel se ene 4ri dni. No ja super dogodivscina.Na macu picu sva ustala ob 4rih in sla v vrsto, da sva sla takoj zjutri na Wayno picu, hrib 400 metrov nad macu picu. Blo je super in zanimivo. No po ogledu sva se popoldne odpravila na ta drag vlak do olaytaytambo (juhu inki so tuki zmagal bitko nad smrdljivci konkvistadorji). Seveda se je na vecer uscal, tko kod je po navadi (vsaj zdele k sva midva kle se zacenja dezevna sezona in zanimiv full pada dz proti veceru oziroma zvecer). Bila sva kr neprijetno mokra, ampak nc kriticnega. No naslednji dan sva si ogledala prizorisce ene izmed redhkih (skoda) inkovskih zmag in odjezdila z busom proti cuzcotu, tm me je mal zakrivil in sm mel en dan mal vrocince.Nato pa sva odsla na nocni bus v arequipo, tu danes čukam tale blog. Tu sva sla mal turizem zganjat in na turco za 25 usd v najtabol ta globok kanjon na svetu kolka kanjon. In bilo je full dobr, smo vidl kondorje sej veste une tavelke ptice z razponom kril do 3 metre. Res ga dobr glajdajo na termiki. Mam hud footage, so bli bliz tik nad nami, No to to.Jutr greva pa pogledat tazmrzneno Huanitko pa mal rolkat. Pol pa naprej proti naski.
No tole sm se dopisal v huacachina. Tu sva prisla iz nazke kjer sva pa vidla nazka crtice. No tu bom mal posandbordal, pol pa naprej proti “poor’s man galapagos”, ki se jim rece isla balestas mal s colnckom pogledat (ja mama preden bomo odpluli na morje bom pogledal, ce majo resilne jopice pa vse kot je treba in ne tko k v iranu), kjer ce bo sreca uzreva kesnega morskega leva in humboltovega pingvina, no pol pa proti limi….

Ajde, jo

glavna plaza v kuskotu

Sacsayhuamán - "Sexy Woman"

katedrala

otroci stopajo, vis miha ne pa ti

guma je pocla na poti proti MP

cesta na mp, preko santa terese in pesacenja od hidroelektrike naprej

pesacenje na mp 3 ure, mal pozrt od komarcev in zmatran, drugace ok

kle sva hudila en dan prej

pot na wayno picu, neki mi je vroce

MP je dober

MP

MP

kameloid vicunja - neodomaceni so tej

colita z ovco, valda 1 sol za sliko

mlada colitka in alpaka

juhu kondor od full bliz, res dobr videt

kondor sedi, na levo se ne vid horda turistov, k vresi k ga je model lendov

in naj se kdo rece, da luggy ni fotograf pro klase

alpaca - udomacen kameloid

tamala pobera kes za slike z alpaco, sam ta jo ma pun kurac in jo hoce zadavt

inka kola

a je to cesna guruji povejte, je za 3 potnike in pilota, je kr zur z njo letet k lunapark

vesoljc, moj kolega

kondor

kdo je to?

otroc majo predstavo, to sva kr nekje vidla....

Od zadnega javljanja, je minilo in se zgodilo veliko, Rudarji v Potosiju (okej te so bli pred Evo-tom sam se mi ni dal pisat umes, pa se to z evotom mi je bol zanimivo), Sucre, La Paz in Copacabana….

Rudarji so cool vec si preberte klele Potosi o potosiju in o cerro rico je zanimiv vse skup…. No potem sva sla v Sucre, kjer sva vidla okamenele stopinje od dinozavrov…. V La Pazu so mi ble glavne 3 stvari Tiwanaku in pa 2 sk8jtparka….  No potem sva sla v Copacabano (to ni tista iz brazilije!!!!) tu je najpomembnejsa stvar tole Isla del Sol no zdej sva v Puno-tu to je na drug (Perujsk) stran titikake, kjer sva si ogledala Uros-ije, plavajoce otoke vec na Uros full zanimiv, le malcek preskomercializirano.

potosi, prizgan dinamit v roki

stopinje dinozavrovrolkarski kameradi iz sucr-atiwanaku

rolkarski kameradi iz sucr-a

tiwanaku

kdo ugane kera zastava je to

la paz rolkanje na 3600m, jebana poti

na poti

colite

indiana jones vladjica iz totore

Inca staircase na isla del sol

P.S. Ce se komu da, ali pa pozna kaksno spletno stran, kjer se nahaja spisek zastonj wifi hotspotov po svetu, naj mi jo prosim preko facebooka ali pa maila sporoci. K pridem dam dobi za pivo!

Prisla sva v potosi pogledat minerje, a slisala, da ste tam naokoli potika nas rdečarski (moj tudi na FB) prijatelj evo. Bilo je za ne vem kero obletnico potosija, spanski rdeckar zapatero in hugo sta kupila potosiju in okolici 38 resilcev in ekipo racunalnicarjev (mene ni med njimi) z opremo, da bodo ucili podmladek. Z veseljem sva si ogledala njegovo pridigo. On in drugi so omenili vse taprave dece, che-ja, fidel-a, hugo-ta…. Bilo je zelo simpaticno, a vendar se ne morem znebiti obcutka, da jim kr dober perejo mozgane in da je kult osebnosti tu se zelo mocno prisoten.

No ja seveda nisi mogu jit bliz evota, da bi ga ornk slikal, razen, ce imas gigantski zoom. No ja jst sm mal tezil, najprej me niso jebal, potem pa sm slikal evota in pokazal vodji pleh bande k je tm cakala, da bo spilala, da mam za en kurc sliko in da nej za vraga kej ukrene, najprej je neki tenstu, pol pa je enga 18 let starga mulcka (vojaska policija), ki so varovali obmocje poslal, naj me pelje bol uspredi, da bom heroja Evota dobr sliku, no tko je to. Rdeckarji pac drzimo skupaj.

Juan Evo Morales Ayma

No, da nadaljujem kjer sem ostal, vlak za oyuni je bil cool, prasen full, ampak to je pac del celote. Uyuni kot vasica ni cisto nic posebnega obstaja samo zato ker gosti horde turistov, ki pridejo na ogled salarja, tko kot midva. Zadeva je besno hudo velka k pol slovenije in tko naprej, slike povedo svoje…. Kdor hoce o samem salarju vec zvedet si lahko pogleda klele http://en.wikipedia.org/wiki/Salar_De_Uyuni

Na turu po salarju smo bli skupi z enim Clive-om iz te ekipe Mondo_Enduro. Je povedal kar nekaj zanimivh zgodbic. No sam salar je 100% najbolj fascinantna naravna tvorba kar sem jih videl v zivljenju. Velika je kot pol slovenije. No drugi dan na turu je ok sam po tem k vidis salar je tesko, da ti bo kej bolj fascinantno, je pa blo kr zanimiv videt flamingote. No tretji dan smo videli se ene dve laguni modro in rdeco (zlo podobno k lac ros), gejzirje, se ene termalne vrelce kjer sm se kopal na 4000 metrov nadmorske in nato se full bedno vozno do uyunija.

No nasledni dan sva sla v potosi kjer sva zdej, tu je precej uredu majo neko obletnico tko da so parede, pleh muska in tko naprej ze dva dni. Dans sva misla jit naprej sam ne greva, ker cakava nasga prijatelja Evo-ta k ma dons al pa jutr kle govor, ka mors rdecakrji drzimo skupi. Aja drgac pa sm srecal enga tko k jst k potuje z rolko in sva si izmenjala informacije o rolkarskih spotih, tko da za Sucre in La Paz vem kje rolkat.

No se nekaj slik in naslednic k se oglasim bo iz Sucreta.

pokopalisce vlakov v uyuniju

modelka pakira predelano sol, en paket prodajajo po 1n bolivijano, to je 1/9 eura

na kupu soli, se mal osusi, pol gre pa v predelavo

vozilca za voznjo po salarju, enga smo po 2h urah zamenjal, so ga neki amortizerji zjebal, tadrugmu smo tud mal platine posmerglal pa spihal filter za bencin, ce ne bi bli se zmeri nekje v salarju....

unicim dinozavra z eno roko

salar

moje novo vozilce

ribji otok

lepa slika v salarju

maja caka na vecerjo, kelnar u uzadju hiti

original rejban trendovske rolkarske ocale, za 2,5 eu

moj kolega el zorro

zvecim koko proti sorocheju, juhu

flamingoti

tako zgleda voznja po puscavi

soferji popravljajo vozilca

gejzirji

laguna colorada

iskalke in jst v termah

laguna verde & volcano licanbur

voznja proti potosiju

No v nedeljo sva prisla v oruro v boliviji, ta drzava je res revna in cist drugacna kot chile, bi reku prava j Amerika.

Jasno ker sva sla iz obmorskega mesteca Arica v 3700 nad morjem sm rabu dan in pov in ene 4ri plivadone, da sm se sestavil, sm pac softic in obcutljiv na visino. No tukaj je precej manj evropsko kot v chilu, full je indijanckastih folkov, boste vidli slike k pridem do hitrejsga neta. Tud nekako so bol zadrzani mam obcutek kot v chilu, kdo bi jih kriviv indijancke, sam ce se spomnis kaj so jim cerkev in spanci/portugalci delal…. Aja pa noben ne zna nic anglesko, tko da se sporazumevamo s mojimi parimi besedami spanscine in spanskim fraze bookom, no dons k me je en starcek na mikrobusu hotu ozeparit se lopov nism znal rect, vse kar sm se v navalu besa spomnu, je blo da sm se dru “pizda ti materi stari fuck off”…. vec o poskusu zeparjanja spodaj…. Aja zdej vem da se rece ropar “ladron”… bom vedu za drugic….
Vse skupi je tud cenej kot chile…. Uceri sva sla gledat ene stvari narisane na eno steno tm 2000 do 4000 let pred je jezusckom…. Drgac je tko bolivija bol popotniska dezela ni tko k cile k bi, huh, kako bi reku bol za turiste…..

No se o poskusu zeparja k vem, da vas to najbolj zanima, no greva z mikrobusom (mestni promet – kombi v katerga se nabije do 18 ljudi vklucno z nama) (ena vozna kosta 1/9 eura) do centra, oziroma kupt ene take iz lamine volne deke, k jih kle za ruzak uporablajo….
Ko se kobacava dol se pestam mim enga dedka in on kao neki da sm nanga stopu, da nej pocas grem mim, k je tko guzva gor na busku da se cist drenas vn. In glej ga zlomka kurba stara sm ga zacutu k mel prste v mojem zepu (prej je se frslus od zepa odprl) no uglavnem v tem zepu sm mel sam mobitel in nc kesa. Zep je mal globji tko da sploh ni do terminala prisel, no potem sm skocu vn in se zacel dru “pizda ti materna, kurba ciganska kradljivska oropat me je hotel, fuck off” pol je bus odpelal, pol se ene par min tko cudno pocutis k nisi tega navajen pol je ok. No tko je to felc in mile sta bla “krscena” v senegalu jst v boliviji, vse je ok in to je vazn, da mu ni ratal kej spizdit….

Je pa zanimiv starcek, pa tko, no sej mogoce razumljivo probajo, ker realno mamo full kesa enkrat grem na bankomat in dvignem 3x no njihovo povprecno placo( mal cez 300 eu) no, da o tem ne govorim, k sm dvigval kes sred njihove ulice, kjer je navec folka, sam kaj ko un bankomat k je u boxu ni delal, no sam sej so bli varnostniki s srot flintami okol, sam vseen je cudn tko kr sred ulce tko mal nespametno, ampak je ok, kurc kaj ce ce ni delal un v banki bankomat….

No tko na hitro brez slik, jutri pa na vlak za oyuni….

LP

Luka

Naknadno se slike :

Redno zaposlena (ne tko k jst k bom kmal bresposln ) na carini chile - bolivia

prvi flamingoti in vulkan

DobrodosliBolivija ni tko evropska k Chile.V Medvodah bo baje kmal optika, zgleda, da jo tud v Boliviji T-2 polagaDobr kombi T1Busek tavelk mestni prometCalaCala

Sm srecal prijatelja drugi C je za Cervezo k jo rad pije....

zanimiv

Oruro trznicaSoncni zahod na altiplanu

na vlaku za uyuni

Busek tavelk mestni promet

CalaCalaDobr kombi T1V Medvodah bo baje kmal optika, zgleda, da jo tud v Boliviji T-2 polagaBolivija ni tko evropska k Chile.

Soncni zahod na altiplanu

Mah kurc, ne da se mi kej dost pisat zato bom tole nahiter zmutil.

Zadni dan iquique, rolkenje dobro, spoznam rolkarja Claudia, ki dela v rudniku bakra na 4500 nadmorske, prav, da je dober kes, nadzoruje kemicni proces locevanja bakra od kamnin, en teden dela en teden pa naliva cerveze in sk8ta….

5-0 grind

Z desne proti levi, jst, claudio, jah rasta - loco man in ostala ekipa k sm jo tisto dopoldne srecal v rolkarskem gigantu v iquique

Ajde, da vidmo tehničarji nenagradna igra, ker kar je to? Pomoc: je ultra kultni in ga je mihelčič uporabil kot primer za nevemkaj v svojih knjigah.

Dobra mi je ta fora 2,5 deci mini flaska imperialistićkog pića, tud cena je polovicna zakaj pol litra, ce je manj dost, sej ste gledal supersize me?

vozna proti arici en kanjon

Najstarejše mumije na svetu pac niso iz Egipta, kdor to misli pac nima pojma.

Chinchorro mummies

Sorry, sam najina fotka mumij, je precej boljsa k una na wikipedii.

Cerro sagrado geoglifi

sej poznate dzingl iz radia student, dolge lase dolga pamet, kratke lase kratka pamet....

Joj po gigantu iz iquique, je bil ta arica sk8park kr mal kisel, no sej je ok....

Playa Chinchorro

Playa Chinchorro se enkrat

Jutri greva na bus za Bolivijo v mesto Oruro. Bo mal hladnej, sam je marskej za videt pa tko.

Ajde jo, ne da se mi vec čukat.

P.S. Odgovor na nenagradno uprasanje:

Ford model T

No lepo po vrsti, zadni dan v atakami, sva sla kolesat v eno dolino, do enih zanimivih zadev. Tko ene 8 km sej cist ize, no ne cist, saj za zacetek je bilo moje rentano kolo v stanju, kot moj domaci mojtnbajk, s katerim sm nedolgo tega nazaj prisel v sluzbo…. Tko da si pol lahk predstavljate, kolo je mal skripalo, ketna preskakovala…. Za namecek, pa je bilo se lepih 30 stopinj, mocno sonce in zelo dobra cesta, taka mivkasta posuta s skalicami…. V rahel klanec seveda, no ja bilo je zelo naporno

se posebi za Majo, gor grede seveda v klanc pol dol ni blo problema, sej veste kar gre gor pride tud dol…. no vsekakor pa simpaticna izkusnja, gps track pride enkrat….

jst rad kolesam po puščavi

No naslednji, dan sva se odpravila v iquique, to je obalno mesto ima lepo temperaturo 20 stopinj, za mestom so take lepe sipine-puščavske v katere odlagajo smeti, ajajajaj…..

iquique in v desnem spodnjem kotu za lepo sipino smetisče, pičke, pa drgac tko ne svinjajo velik po naravi v tem cilu, recimo v primerjavi z afriko

No seveda, sva kupila karto za bus iz San Pedro de Atacama do Calame to je tko 1/7 poti, naprej Calama do Iquique, pa sva rekla sej bova dobila karto…. Ja valda prideva na turbus(ena izmed Cilenskih avtobusnih fabrik) “bus iquique solo manjana”, a pizda nc greva pogledat h tadrugmu prevozniku PullMan. Tu je ponavadi, tko da ima vsaka od prevozniskih kompanij terminal, na drugi strani mesta, no ja prideva ke in glej ga zlomka za bus cez 3 ure glih se 2 prosti karti. Felc bi reku, nova zmaga, no potem prideva zvecer u iquique, se nastaniva v hostlu in glej ga zlomka soba z wifi, super, windalica poje skoz k nisva na ogledih/rolkanju/spiva….

No tole mesto iquique je res simpaticno, tko napestano med obalo in gorsko verigo, ki se dviguje ksnih 2-4 km od obale, zraven pa je se sipina za odlaganje smeti, mesto je kr uredu urjeno, take starinske bajte k mal na divji zahod spominjajo, jasno pa zraven sodi tudi sipaticno vezana elektrika

tko se to veze v chilu, najbrz v vsej j ameriki, to je tko en kandelabercek za elektriko med bajtami in vse dela, wtf

, ja pa vssen vse deluje, tko da bi clovk reku, da mamo pr ns doma ocitno kere stavari tud prevec urejene in postimane, al kaj? No kako to elektricarji vejo kako vezat pa naj odgovori moj prijatelj Darius, k je vcasih, delal na elektro….

No prvi, dan sva sla v zastonjski muzej in pa rolkat v rolkarski park, k mu jst recem el gigante de iquique,

el gigante de iquique

ker je najvecji sk8park v chilu, najbrz tud v juzni ameriki. Rolkanje je bilo full dobro le dvakrat sem presneto mocno z glavo udaril ob beton, ne vem tocno zakaj, morda ima to kej povezave s tem, da je narejen iz takega smooth betona, da kr zdrsis ko pades…. Teoretiziral sem v smer, da sem se probal ujeti z rokami in so mi roke zdrsnile in bum z glavo ob tla, drugace si tezko razlagam, saj vendar ne pomnim, kdaj bi pri rolkanju doma udaril z glavo ob tla, no takoj po prvem trku, sm tudi pomislil no ja mogoce pa le ni tok neumno, da v ameriskih sk8parkih zahtevajo uporabo celade…. No pr tadrugem trku, pa sm ubistvu u tla usekal z usesom, mi je tok zabil slusalko v uh od mp3ja, da je blo tm k je slusalka v uh vtaknena, kr mal krvav, no ja ni blo nc hudga razen mal je bolel, sm pol po poti dam spil 2 cervezi (Maja ni vec pustila), da sm mal pozabu, da me boli, pa je blo…. Ni nc hudga blo uglavnem, bom pa probal kar se da merkat jutr k grem spet furat, oblubim Mama, knock, knock….

Dones, pa sva sla gledat, el giganteja iz Atakame,

Maji je bil gigant full zakon....

men je blo tko bol vecji zur ke lazit kukr sam gigante, ceprov tud ta ni svoh…. No ja gre tko nekako, najprej sva se mal lovila beri prehodila dve potencialne lokacije za bus proti giganteju na razlicnih koncih mesta, da sva se pol s cab-om za 4 eu pelala na tret konc mesta, kjer sva sla na bus za arico, seveda samo do huare, kjer je odcep kjer se gre h gigantu…. Na poti do huare sva vidla se humberstone – nekako zapusceni delavski geto, preberte link, ce vas res zanima vec….

humberstone

Aja umes sva se srecala operacijo desert storm….

operacija desert storm

No, da se vrnem k poti proti giganteju, sred puscave v mestu huara, je odcep kjer gre ena cesta v smeri giganteja, na katero pa zavije vsakih 20 min en avto, no tu je bil najin plan, da se ušmuglava na en avto k gre proti gigantu no po pol ure, je tm prsu en čičo, kam greva pa to mu poveva in pol pride ena ala nas tamcek delavski, da na hitr povem naju nalozi na kason

najboljsi prevoz do zdej, ta slika je takorekoc delavsko tihozitje

in se odpelemo 15 km proti gigantu no tm odpesaciva ene 2-3 km

puscavska pot proti giganteju

po peklensko vroci puscavi , ce se kej zalomi sva vzela sabo 4,5 litra vode, glej slike in si zraven predstavljej 35 stopinj brez kakrsne koli sence okoli vec kilometrov in cesto po kateri vsake tok cajta pride en avto…. No ko sva si ogladala vse skup sva odpesacila proti cesti in ze tretji avto po ene 20 min nama je ustavil, zgleda, da je bla dons full guzva na tej cesti…. Vode sva mela prevec, samo kaj ces nam jst zejen bil u puscavi, se ni za zajebavat, aja, btw se vedno dela dobr fotrov soferski trik, voda ce jo zavijes u pulover ali brisaco in nosis 2 uri po uvau fakin vroci puscavi brez sence se vedno ostane mrzla… dober nasvet, thx padros

No ja jutr greva mogoce neki gledat, ampak nabrz ne, rolkat pa skor ziher, upam, da bo dobro in varno, srecno meni…. knock, knock, sm mal vrazeveren, k sm nazadne 2x mal tla potipal z glavo….

Ajde, jo

P.S. Se vid, da mam u hostlu u sob wifi, k pol lah take dolge kace klamfam, k uprasanje, ce se jih sploh komu da brat, no jst jih bom z veseljem (ce ste slucajno mislil, da to za vas pisem ), ce ne prej cez par let, tudi slike bom imel cajt lepo razporedit, ke kamor sodijo….

Ta filmc posvecam mojemu kolegu JJ-ju, sm dal link, k me skrbi, da se ga noben ne spomni vec, ker, je baje spusil in odsel na smetisce zgodovino, no ja sam v opozicijo, nazalost, sam vseen….

Tako se vodi (izvaja) v Chilu dobra politicna kampanja

Aja no se dobr, da ni z nama se druge polovice srednje ameriske ekipe, ker vsi vemo kaj bi sledilo po tem prizoru…. juhu and a bottle of flor de canja or 3 bottles….

Nasi bratje so povsod, zgleda, da so sli nas u Argentino in Avstralijo, hrvaćki pa v Bolivijo in Chile….

iquique mestece

se 1x iquique

nc se bat za naju veva kam spizdit

za konec pa se en lep soncni zahod